Štajerska, Prekmurje, Koroška

Kolo je res primerno prevozno sredstvo. Primerno je v mestih, ko javni prevozni sistem ni najbolje organiziran in dostopen, primerno je za raziskovanje pokrajine, saj je ravno prav hitro da okolico preučiš, se z njo zliješ … peš je prepočasi, z avtom si prehiter. Ustaviš se kjerkoli si tega želiš, lahko greš v gore, lahko ob potkah ob jezeru ali reki, skorajda povsod.
Nisva samo kolesarila.
Prenočila sva pri prijateljih in znancih Matevževih sorodnikov ter s tem imela priložnost spoznati različne družine in posameznike. Zanimivo, kako vsaka družina živi povsem na svoj način … kako smo si različni. Ponekod sva bila deležna tudi domačih kulinaričnih dobrot. Všeč mi je ugotovitev, da so naju gostitelji sicer res lepo sprejeli, a se po drugi strani večinoma niso pustili motiti v svojem vsakdanu. Mislila bi, da ima Slovenec kot gostitelj občutek dolžnosti da se posveti gostu, pa sva bila deležna ravno prav gostoljubja in po drugi strani ravno prav svobode za gostitelja in naju.
Sva tudi fotografirala. Dokumentirala. Kakšna fotka je kar uspela. Spoznavala domače kraje, naravno in kulturno dediščino, drugo … mežiški rudnik, Terme 3000 v Moravskih toplicah, jezera, Vidov izvir z zdravilno vodo, tropski vrt, gradovi, cerkvice, hidroelektrarne. Vsak dan nekaj posebnega, vsak dan malo drugačen.
Utrjevala kondicijo. Se spodbujala. Se čudila.

Slike s potovanja

Reke
Drava, Pesnica, Ščavnica, Mura, Ledava, izvir Sv. Vida, Meža, Savinja, Bela

Jezera
Ptujsko jezero, Bukavniško jezero, Ledavsko jezero

Doline
Dravska dolina, Mežiška dolina, Logarska dolina, Savinjska dolina

HE
Formin, Mariborski otok, Fala, Ožbalt, Vuhred, Vuzenica, Dravograd

Slap
Rinka

Področja
Pomurje, Prlekija, Prekmurje, Panonska nižina, Goričko, Lendavske gorice, Ljutomerske gorice, Jeruzalemske gorice, Štajerska, Koroška, Savinjska dolina, Celjska kotlina

Skupaj km: 571, 66

Dnevnik po dnevih:

Ponedeljek, 20. 7.

Pot: Pragersko – Ptuj – Markovci – Bukovci – Formin – Ormož – Šardinje
Dolžina: 56,92 km
Čas: 3:29:12
Povprečna: 16,33 km/h
Max: 44,11 km/h

Opis poti:
Asfaltirana cesta, neka kilometrov makadama, kolovoz ob Ptujskem jezeru, skozi vasice veliko ovinkov. Brez vetra.
Klancev ni bilo, razen tik pred Ormožem in zelo konkreten klanec do Šardinj.

Iz Ljubljane sva šla z vlakom do postaje Pragersko. Nato sva kolesarila do Ptuja. Tam sva se ustavila na malici in kavici. Zelo nama je bil všeč nek kolesarski most čez Dravo. Ogledala sva si Ptujski grad in najstarejšo ulico v Sloveniji, Ptuj je namreč najstarejše dokumentirano mesto na Slovenskem.
Pot sva nadaljevala ob Ptujskem jezeru, ki je največje slovensko umetno jezero (346 ha). Sledila sva dravski kolesarski poti, ki je na trenutke izbirala zelo čudne poti, zato sva včasih zavila malo po svoje. Vozila sva se skozi različne vasice, kjer je očitno popolnoma normalno, da imaš ogromno hišo z zelo urejeno okolico in dober avto. Zelo popularni so tudi vrtni bazeni. Veliko poti je vodilo med njivami, kjer sva lahko opazovala koruzo, pšenico, okrogle buče, blitvo, papriko in bale sena. Vmes sva dobila za pit tudi domačo pitno vodo. Neka hiša ima namreč svojo vodo na vrtu.
Prespala sva v Šardinjah, v hiši Ormoškega župana, ki naju je gostoljubno sprejel, nama postregel z domačo kapljico, zelo okusnimi domačimi breskvami in naju celo peljal na večerjo.


Oglejte si SV Slo, dan 01 na večjem zemljevidu.

Torek, 21. 7.

Pot: Šardinje – Velika Nedelja – Ormož – Hom – Šalonci – Miklavž – Jeruzalem – Ljutomer – Cven – Mota
Dolžina: 37,00 km
Čas: 2:35:20
Povprečna: 14,29 km/h
Max: 56,67 km/h

Opis poti:
Asfaltirana cesta, malo čez gozdičke, ostalo vasi, polja in vinogradi. Brez vetra.
Celo pot klanci gor in dol po gričih (10-13% klanci).

Peljala sva se po Vinski cesti, posledično sva imela ob cesti ogromno vinogradov, ki dajo pokrajini lep videz. Sonce je bilo zelo vroče, zato sva pred vzponom na Jeruzalem morala obvezno narediti postanek v senci in nabrati novih moči. Jedla sva županove breskve ter marelice iz bližnjega drevesa. V Jeruzalemu sva imela še en postanek. Cerkvice si nisva ogledala, ker je bila zaklenjena.
Prispela sva do družine v kraju Mota, kjer so naju zelo lepo sprejeli. Gospod in gospa sta se ravnokar poročila in sta bila polna pozitivne energije. Skupaj smo povečerjali in prijetno kramljali. Z nami je bila tudi 97-letna mama od gospe. Pred spanjem sva se še malo gugala na gugalnici na njihovem vrtu. Pregnali so naju komarji, ki jih je v teh koncih ogromno! Spat sva šla zelo zgodaj, ker sva bila utrujena in sva bila že zaspana.


Oglejte si SV Slo, dan 02 na večjem zemljevidu.

Sreda, 22. 7.

Pot: Mota – Razkrižje – Črenšovci – Hotiza – Lendava – Petišovci
Dolžina: 32,94 km (+ 14,73 km = 47,67 km)
Čas: 1:52:11 (+ 0:52:20 = 2:44:31)
Povprečna: 17,62 km/h
Max: 26,07 km/h

Opis poti:
Zelo lepa asfaltirana cesta, del poti močan veter v prsa.
Čista ravnina brez klancev.

Prečkala sva reko Muro in prišla v Prekmurje. V Lendavi sva bila že zgodaj, tako da sva šla na ogled Lendavskega gradu, ki je bil žal zaprt, od zunaj pa nič posebnega. Privoščila sva si sladoled. Dobila sva občutek, da v Lendavi vsi hodijo na sladoled namesto na kavice in tako posedajo po kafičih s sladoledom. V nekem parku sva brala revijo in jedla čokoladne rumove srčke, ker sva praznovala 5-letnico.
Tokrat sva spala pri družini v Petišovcih, par 10 metrov od mejnega prehoda s Hrvaško. Hiša je bila polna igrač, ker sta bili pri babici na počitnicah vnukinji. Gospa nama je povedala malo o tegobah, ki jih je v življenju že prestala in delovala malo bolj pesimistično.


Oglejte si SV Slo, dan 03 na večjem zemljevidu.

Četrtek, 23. 7.

Pot: Petišovci – Lendava – Dolga vas – Mostje – Genterovci – Turnišče – Dobrovnik – Bukovica – Bogojina – Moravske toplice – Martjanci – Puconci – Šalamenci – Bodonci
Dolžina: 60,40 km
Čas: 4:02:16
Povprečna: 14,96 km/h
Max: 43,91 km/h

Opis poti:
Asfaltirana cesta, ob Bukovniškem jezeru nekaj kilometrov makadama, praktično celo pot zelo močan veter v prsa.
Skoraj ves čas ravnina, razen pri Bukovniškem jezeru ter zadnjih 10 km, kjer se je začelo gričevje.

Čez Lendavo sva se usmerila proti Murski Soboti. Vozila sva tik ob meji z Madžarsko. Pred Dobrovnikom sva šla v Tropski vrt podjetja Ocean Orchids, kjer so na ogled različne tropske rastline. Med drugim sva videla tudi kavo, vanilijo in bananovec. Zraven vrta je ogromen rastlinjak, kjer pridelajo več kot milijon cvetov orhidej letno. Preko Dobrovnika sva se odpeljala do Bukovniškega jezera. Gre za miren kraj, lepo jezero in lepi ter skrivnostni okoliški gozdovi. Okrog jezera je kup energijskih točk in Vidov izvir. V gozdu sva si skuhala kosilo in ga pojedla na jasi ob jezeru, ker so naju iz gozda pregnali roji komarjev. Pot sva nadaljevala ob jezeru po makadamu in kasneje po glavni cesti čez Moravske toplice. Potem sva se obrnila proti severu do Bodoncev. Pokrajina je kmečka, ampak lepa. Videla sva več srn in štorkljo. Prvo srnico sva zagledala v travi samo nekaj metrov od ceste. Trava je bila tako visoka, da se je lahko kar skrila vanjo, ko sva jo želela slikati. Kasneje sva videla še dve srnici, ki sta se lovili po polju ob cesti, se za trenutek istočasno ustavili, naju pogledali in tekli naprej.
V Bodoncih sva se nastanila v simpatični hiški z vrtom in dvoriščem.


Oglejte si SV Slo, dan 04 na večjem zemljevidu.

Petek, 24. 7.

Pot: Bodonci – Šalamenci – Puconci – Martjanci – Moravske toplice – Martjanci – Puconci – Šalamenci – Bodonci
Dolžina: 31,21 km
Čas: 1:48:49
Povprečna: 17,21 km/h
Max: 39,11 km/h

Opis poti:
Asfaltirana cesta, skoraj brez vetra.
Pokrajina gričevnata – klanci gor in dol.

Končno enkrat malo dlje spala. Po zajtrku, ki sva ga imela pred “najino” hiško, sva odkolesarila do Moravskih toplic. Šla sva v Terme 3000. Plavala, ležala, brala, jedla pico, … in seveda veliko opazovala okoli sebe. Testirala sva tudi tukajšnjo posebnost – črno termalno vodo. Zvečer sva odšla nazaj v svojo hiško. V Mercatorju sva tokrat nakupila malo več stvari, tako da sva jih že težko dala na kolo. Ker sva si zaželela krompir, sva ga kupila kar 2,4 kg, ker manjšega pakiranja nimajo. Ostanek bova pač pustila v hiši. Upala sva, da bova spet videla tisti srnici kot včeraj, ki sta se igrali, a ju ni bilo. Še tista, ki sva jo opazila, je takoj zbežala med koruzo. Za večerjo sva jedla odlično porovo juho in si ogledala film Hotel Ruanda, ki je bil na TV.


Oglejte si SV Slo, dan 05 na večjem zemljevidu.

Sobota, 25. 7.

Pot: Bodonci – Lemerje – Polana – Černelavci – Murska Sobota – Černelavci – Polana – Puconci – Šalamenci – Bodonci
Dolžina: 31,45 km
Čas: 2:08:58
Povprečna: 14,63 km/h
Max: 35,26 km/h

Opis poti:
Asfaltirana cesta, brez vetra.
Pokrajina gričevnata – klanci gor in dol.

Dopoldne sva preživela v hiški oziroma pred njo. Med drugim sva oprala cunje, ki so bile že dodobra prešvicane. Popoldne sva šla do Murske Sobote, kjer je Matevžu postalo zelo slabo, zato sva šla samo v trgovino in počasi nazaj proti hiški. Med potjo sva slikala štorkljo v gnezdu, ki si ga je naredila na električnem drogu.


Oglejte si SV Slo, dan 06 na večjem zemljevidu.

Nedelja, 26. 7.

Pot: Bodonci – Radovci – Grad – D. Slaveči – Bodonci
Dolžina: 29,13 km
Čas: 1:59:34
Povprečna: 14,62 km/h
Max: 52,84 km/h

Opis poti:
Asfaltirana cesta, brez vetra.
Pokrajina zelo gričevnata – klanci gor in dol.

Spet malo daljše spanje. Po mini zajtrku sva šla k sosedovim (mama od te, ki nama je posodila hiško) na kosilo. Goveja juha, ocvrt piščanec, svinja in bučke, pomfri, vinček. Po kosilu sva imela še harmonikarski nastop dveh dijakov; sva se kar vživela v narodnozabavno glasbo. Potem sva kolesarila do Gradu, kjer je največji grad v Sloveniji (imel naj bi kar 365 sob). Hiter ogled, nato pa naprej mimo Belega križa do Ledavskega jezera. Pred domačimi Bodonci sva v obcestni gostilni kupila prekmursko gibanico. Danes sva od živali videla različne ptiče, veverico, polže in jerebico.


Oglejte si SV Slo, dan 07 na večjem zemljevidu.

Ponedeljek, 27. 7.

Pot: Bodonci – Skakovci – Gederovci – Petanjci – Radenci – Gornja Radgona – Benedikt – Lenart – Maribor – Kamnica
Dolžina: 62,78 km
Čas: 4:05:58
Povprečna: 15,31 km/h
Max: /

Opis poti:
Asfaltirana glavna cesta, zelo prometna, močan nasprotni veter.
Pokrajina do Mure ravninska, nato pa goooor in dooool in goooor in dooool … do Maribora.

Zjutraj se je Matevž zataknil ob Ano in se skršil. Boleč gleženj, strgan števec, strgana potovalna torba. Danes je bila najdaljša tura do sedaj, skoraj ves čas po glavni cesti, kar je bilo na trenutke rahlo zoprno. Postanek v Lenartu za cerkvico, kjer sva malicala in počivala. Malo pred Mariborom sva skrenila z glavne ceste na Mariborsko vinsko cesto, ki je bila strma kot hudič, nato pa spust v Maribor. Malo sva se peljala ob Dravi in čez center nadaljevala do Kamnice in Monike (sestrična Matevževe mamice), kjer sva takoj opazila precej veliko in urejeno hišo. Skuhala sva si makarone, malo smo poklepetali in spanje.


Oglejte si SV Slo, dan 08 na večjem zemljevidu.

Torek, 28. 7.

Pot: Kamnica – Maribor – Kamnica
Dolžina: /
Čas: /
Povprečna: /
Max: /

Opis poti: /

Dolgo spanje, nato obisk Maribora. Simpatičen center mesta (peš cona), posedanje na kavici, veliko telefonskih klicev (spanje za naslednje dni), ogledovanje knjig v Mladinski knjigi. Kosilo v restavraciji Ancora, zvečer malo dežja.

Sreda, 29. 7.

Pot: Kamnica – Ožbalt – Radlje ob Dravi – Muta
Dolžina: 49,38 km
Čas: 3:02:06
Povprečna: 16,27 km/h
Max: /

Opis poti:
Glavna asfaltirana cesta, veliko prometa, rahel veter.
V glavnem ravnina z rahlimi vzponi in padci. Na koncu poti sva pomotoma zarinila v prelaz Radelj, ki je zelo strm in dolg.

Cel dan sva se vozila po isti poti – glavna cesta iz Maribora do Dravograda. Cesta se ves čas vije ob reki Dravi, na levi sva gledala Pohorje, na desni Kozjak. Čisto drugačna pokrajina kot sva je bila vajena do sedaj. Nič več vinogradov, samo še hribi okoli in okoli ter krave. Dravska dolina je lepa za kolesarit, samo cesta je zelo prometna in to večinoma težkih kamionov s prikolicami. Škoda, da ni posebne poti za kolesarje. Na kratko sva se ustavila pri hidroelektrarni Vuhred. Postanek za kosilo je bil v Radljah pri Dravi. Jedla sva pico, brala revije in si privoščila še kavico. Potem sva nadaljevala do Mute, kjer naju je sprejela naslednja družina. Gospod naju je z avtom peljal na bližnjega Sv. Primoža, od koder je čudovit razgled na dolino.


Oglejte si SV Slo, dan 10 na večjem zemljevidu.

Četrtek, 30. 7.

Pot: Muta – Dravograd – Ravne na Koroškem – Prevalje – Mežica – Črna na Koroškem – Podpeca
Dolžina: 48,70 km
Čas: 3:41:11
Povprečna: 13,21 km/h
Max: /

Opis poti:
Lep asfalt, zelo prometno, dopoldne srednje močan nasprotni veter.
Cel dan se je cesta rahlo vzpenjala. Zaključek dneva ogromen klanec gor do Podpece.

Zjutraj nama je malo nagajal veter, ampak sva ga premagala. V Ravnah na Koroškem sva šla na pijačo z najinim zadnjim gostiteljem. Tam je namreč zaposlen in si je vzel odmor. Po politično in gospodarsko obarvanem klepetu sva nadaljevala pot do Mežice. Po malici sva šla na ogled tamkajšnjega rudnika. Z vozičkom so naju peljali v osrčje gore Pece, kjer smo se nato sprehodili po rudarskih jaških. Ogled je bil zabaven in je hitro minil. Enkrat bi se mogoče še vrnil in šel na kolesarsko turo, ki gre čez njihove jaške. Potem sva nadaljevala do Črne na Koroškem, ki se nama je zdela zelo živahno in živo mestece. Iz Črne (okoli 600 m) sva se nato vzpela na 900 m višine, kjer sva se nastanila v neki stari kmečki hišici. Klanec naju je kar malo presenetil in nama pobral dobršen kos energije. Sveta Marija Pomagavka, če bi prej vedel, da je tako hud klanec, bi klical, da naju peljejo z avtom.


Oglejte si SV Slo, dan 11 na večjem zemljevidu.

Petek, 31. 7.

Pot: Podpeca – Koprivna – Podolševa – Solčava – Logarska dolina
Dolžina: 29,87 km
Čas: 3:00:24
Povprečna: 9,93 km/h
Max: 57,60 km/h

Opis poti:
Čez dolino asfalt, čez hribe relativno utrjen makadam. Vetra ni bilo.
Dolg klanec na 1290 nadmorske višine, nato dolg spust v dolino in po dolini rahlo navzgor.

Zjutraj nama je v hiši zmanjkalo vode. Kar nehala je teči. Tako si nisva mogla umiti zob, nisva mogla pomiti posode in zmanjkalo nama je pijače za piti. Po včerajšnjem klancu sva se spustila v dolino in kolesarila do Koprivne. Tam sva zavila v hribe proti Logarski dolini. Prišla sva na makadam in se več kot uro samo vzpenjala s 5 – 6 km/h. Imela sva nekaj vmesnih kratkih postankov in enega daljšega na vrhu hriba. Nato je sledil spust na drugo stran hriba. Spust je bil dolg in dokaj naporen za roke zaradi bremzanja. Pokrajina okoli je bila zanimiva, zeleni pašniki, temnejši gozdovi, gore z zaplatami snega ter dolina pod hribi. Med spustom sva videla goreti nek ogenj v travi ob cesti, ki je zgledal kot da se napaja iz luknje v tleh. Prispela sva v Solčavo in ob Savinji kolesarila do Doma duhovnih vaj v Logarski dolini. Dobila sva vsak svojo sobo z 10 posteljami, ker imajo v domu politiko, da neporočeni fantje in punce ne smejo spati v isti sobi. Za večerjo sva dobila mineštro in skutne palačinke. V mineštri je bilo meso, kljub temu da je petek. Ana je med današnjo potjo videla veliko malin in si jih sem in tja tudi privoščila.


Oglejte si SV Slo, dan 12 na večjem zemljevidu.

Sobota, 1. 8.

Pot: Logarska dolina
Dolžina: 14,43 km
Čas: 1:08:56
Povprečna: 12,56 km/h
Max: 55,05 km/h

Opis poti:
Asfaltirana cesta, brez vetra.
Do slapu Rinka ves čas navzgor, nazaj grede pa skoraj ni bilo potrebno poganjati.

Zajtrk v domu. Na klopci sva počakala Matevževe (mami, oči, Gašper), da so se pripeljali v Logarsko dolino. Skupaj smo jo prekolesarili in šli peš do slapu Rinka. Imel je veliko vode. Gašper je bil navdušen nad najinim fotoaparatom, ko sva ga prosila naj naju slika. Potem smo se ustavili v gostišču Logarski kot na žgancih, štrudlu, gobovi juhici, kavici in bezgovem skou. Sledil je spust do začetka doline ter nekaj fotografiranja. Matevževi so potem šli, midva pa sva nesla armafleks na travnik v senco Logarjeve lipe. V glavnem sva počivala, kakšno rekla, se igrala z mobitelom. Zvečer sva imela večerjo pri sestrah, ki nama ni teknila. Potem sva še oprala cunje in šla počasi spat.


Oglejte si SV Slo, dan 13 na večjem zemljevidu.

Nedelja, 2. 8.

Pot: Logarska dolina – Solčava – Robanov kot – Solčava – Logarska dolina
Dolžina: 18,58 km
Čas: 1:12:37
Povprečna: 15,35 km/h
Max: 46,19 km/h

Opis poti:
Malo slabša asfaltirana cesta. Brez vetra.
Do kraja Robanov kot ves čas rahlo navzdol, nato krajši klanec gor in peš pot do vrha. Nazaj po isti poti.

V Solčavi sva šla k maši v cerkev Marije Snežne. Imeli so ravno slavnostno mašo s procesijo. Bilo je tudi veliko majhnih otrok. Konec maše sva izpustila, da sva lahko še ujela trgovino, ker sva jo rabila. Privoščila sva si verjetno še zadnji sladoled na tej poti. Potem sva šla do Robanovega kota, ki je tudi krajinski park, tako kot Logarska dolina. Po začetnem vzponu se je odprl lep pogled na dolino obdano s hribi in gorami. Sledilo je presenečenje – naprej nisva smela s kolesi. Razjahala sva in pešačila eno uro do koče na koncu doline. Vmes je malo gozda, malo travnika. Videla sva čredo nekih lepih konj. Pri koči sva si skuhala makarone in se kar malo skrivala, ker odprt ogenj ni dovoljen, pa še neki nori pujsi so se pasli tam okoli. Ljudi je bilo veliko, vendar sva na koncu ostala skoraj sama. Pozno popoldne sva se vrnila do sester Logar.


Oglejte si SV Slo, dan 14 na večjem zemljevidu.

Ponedeljek, 3. 8.

Pot: Logarska dolina – Solčava – Robanov kot – Luče – Ljubno ob Savinji – Nazarje – Mozirje – Žalec – Celje
Dolžina: 68,87 km
Čas: 2:59:59
Povprečna: 22,96 km/h
Max: 39,53 km/h

Opis poti:
Asfaltirana cesta, na začetku precej zdelana in luknjasta. Veter sprva srednje do močan v prsa, na koncu brez vetra.
Pot poti ves čas navzdol, nato ravnina.

Po zajtrku sva morala še pomiti svoji sobi, kar naju je kar malo presenetilo. Potem sva zapustila Logarsko dolino. Pot je šla ves čas navzdol, tako da je bilo užitek opazovati modrozeleno Savinjo, ki je bila ves čas ob cesti. V Mozirju sva šla na kavo in počakala Anine, ki imajo na obisku Špance. Prinseli so nama kosilo in po svoje nadaljevali pot. Midva sva tudi kmalu nadaljevala do Celja. Vozila sva na vso moč in zelo divjala, ker nama je tako ustrezalo. Ob treh sva bila že v Celju. Kar na železniški postaji sva si pogrela kosilo. Nato sva šla peš na ogled mesta in eno uro prebila v Mladinski knjigi. Potem sva se vrnila na postajo. Začelo je deževati. Pripelje vlak. Matevž naloži kolesa, Ana gre še po torbe. Ampak sprevodnik da že znak za odhod, tako da je vlak kar odpeljal brez Ane. Matevž je šel naslednjo postajo (Laško) dol in počakal na naslednji vlak, na katerem je bila tudi Ana, tako da sva skupaj nadaljevala pot do Ljubljane.


Oglejte si SV Slo, dan 15 na večjem zemljevidu.

Tags:

This entry was posted on Wednesday, August 12th, 2009 at 06:31 and is filed under Slovenija, Večdnevni. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.

Leave a Reply