Štajerska, Prekmurje, Koroška
Kolo je res primerno prevozno sredstvo. Primerno je v mestih, ko javni prevozni sistem ni najbolje organiziran in dostopen, primerno je za raziskovanje pokrajine, saj je ravno prav hitro da okolico preučiš, se z njo zliješ … peš je prepočasi, z avtom si prehiter. Ustaviš se kjerkoli si tega želiš, lahko greš v gore, lahko ob potkah ob jezeru ali reki, skorajda povsod.
Nisva samo kolesarila.
Prenočila sva pri prijateljih in znancih Matevževih sorodnikov ter s tem imela priložnost spoznati različne družine in posameznike. Zanimivo, kako vsaka družina živi povsem na svoj način … kako smo si različni. Ponekod sva bila deležna tudi domačih kulinaričnih dobrot. Všeč mi je ugotovitev, da so naju gostitelji sicer res lepo sprejeli, a se po drugi strani večinoma niso pustili motiti v svojem vsakdanu. Mislila bi, da ima Slovenec kot gostitelj občutek dolžnosti da se posveti gostu, pa sva bila deležna ravno prav gostoljubja in po drugi strani ravno prav svobode za gostitelja in naju.
Sva tudi fotografirala. Dokumentirala. Kakšna fotka je kar uspela. Spoznavala domače kraje, naravno in kulturno dediščino, drugo … mežiški rudnik, Terme 3000 v Moravskih toplicah, jezera, Vidov izvir z zdravilno vodo, tropski vrt, gradovi, cerkvice, hidroelektrarne. Vsak dan nekaj posebnega, vsak dan malo drugačen.
Utrjevala kondicijo. Se spodbujala. Se čudila.